Škotska, tretjič

Po ogledu ruševin Urquhart Castle smo se odpravili naprej ob jezeru do turističnega središča Loch Ness Centre, kjer smo si ogledali multimedijsko predstavitev o jezeru in njegovih prebivalcih. Sprehodili smo se skozi sobe, ki so si vrstile ena za drugo. Začeli smo v prvi sobi, kjer je podrobneje opisan nastanek jezera in njegova sestava. Nato smo odšli naprej in spoznali nekaj več stvari o živalih, ki živijo tam. Skratka – vsaka soba je imela svojo tematiko. Kar je bilo še najbolj pomembno, je bila resnica o Nessie in vseh njenih videnjih. Legenda o jezerski pošasti sega že v prva stoletja po Kristusu, vsako leto pa beležijo več kot sto videnj skrivnostne Nessie. Ena izmed sob omenjenega centra je v celoti posvečena fotografijam in video posnetkom, na katerih naj bi bila legendarna pošast. In prav vse dokaze so znanstveniki ovrgli. Celo najbolj znano fotografijo izmed vseh!

Na slikah naj bi bili zgolj igre senc in valov, tjulenji, ki priplavajo iz Severnega morja (s čimer je Loch Ness povezan na svoji severni strani) in hlodi. Edino, kar je begalo znanstvenike, so bila pričevanja očividcev, saj so prav vsi opisali Nessie na podoben način – dolg vrat z majhno glavo in večjim trupom. Po opisu sodeč gre za dinozavra, ki pa je izumrl že pred mnogo milijoni let. Še vedno pa ostaja droben dvom. Kaj če...?

Zapustili smo Loch Ness in se odpravili do gradu No. 5 – Cawdor Castle. Zelo je bilo zabavno, ko se je vodič pogajal za ceno vstopnine. Bilo nas je namreč premalo, da bi lahko vzeli skupinsko karto, sicer pa je bila vstopnina kar visoka. Vodič se je namreč pogajal, da bi pridobili cenejšo karto, kar mu je na koncu tudi uspelo, ko je zagotovil, da se naslednji teden vrne z trikrat večjo skupino. Ko smo ga nato vprašali, če res pripelje še koga, se je le nasmehnil: “Ah kje!” Osebno mi ta grad ni k srcu prirasel nič bolj, kot ostali, do sedaj že videni gradovi. Je pa name močan vtis naredil vrt, ki je bil izjemno lepo urejen in imel tudi labirint iz žive meje. To so se mi zasvetile oči! Pa kaj, ko je bil zaprt za turiste... Z Branko sva se sprehajali po vrtovih, ki so kar puhteli od cvetja in polnega cvetličnega vonja.

Na poti proti Invernessu smo se ustavili še v parku Culloden, kjer so Škoti nekaj mesecev nazaj odprli spominski park, ki stoji na mestu, kjer so se borili Highlanderji in Angleži. V sredini stoji spomenik vsem padlim in priča o neusmiljenih bojih za svobodo ljudi in zemlje. Za konec smo se podali še po ulicah Invernessa, kjer smo se zaradi dežja raje zadrževali v trgovinah.

Spali smo v majhnem mestecu Grantown-On-Spey, ki samo po sebi ni nič posebnega, pravo malo podeželsko naselje. Z Branko sva se zvečer odpravili na potep in se nadihali svežega zraka.
Grad No. 6 – Blair Castle je bila naša naslednja postojanka petega dne potepanja po Škotski. Ponovno nič zanimivega, razen rogovi samorogov in ostalih trofej, ki so bili razstavljeni vse povsod po hodnikih in sobanah. Koliko živali je moralo umreti za tako zbirko!

Dan je bil namenjen prečkanju Highlanda, oziroma najvišjega dela Škotske. Ob poti smo se ustavili tudi za ogled najmanjše destilerije viskija na Škotskem, The Edradour. Kot povsod, nas je tudi tu pričakal “welcome drink”, prijazen gospod v kiltu pa nam je razkazal poslopje. V primerjavi z destilerijo Talisker na otoku Skye, ki smo si jo tudi ogledali, je bila ta prav smešno majcena. Vse je bilo desetkrat pomanjšano in tako drobno. V trgovini z omamno pijačo pa smo lahko občudovali tudi najdražjo steklenico viskija, ki je stala kar 999 funtov (cca. 1300 evrov).

Preden smo zvečer prispeli na cilj v Aberdeen, smo se vmes ustavili še v gradu No. 7 – Balmoral Castle. Gre za poletno rezidenco angleške kraljeve družine, kjer je seveda vse v znamenju “her majesty” in podobno. Stolpičast grad je bil med vsemi ostalimi res nekaj posebnega, mogočni vrtovi in gozdovi pa so ponujali neskončne sprehajalne poti.

Kadar je kraljeva družina prisotna, je grad navadno zaprt za turiste, nisem pa prepričana, če tudi pešpoti. Dan smo zaključili v Aberdeenu, kjer so nas tako kot tudi drugje na Škotskem pozdravili zajci. Teh je tu ogromno, so divji in se prosto sprehajajo... povsod.

 

Nadaljevanje