Islandija, prvič
Ledena dežela?
Naj vas Islandija s svojim imenom ne prestraši, še zdaleč namreč ni tako mrzla, kot se sliši. Že res, da povprečna poletna temperatura ne presega 10°C, vendar lahko ob lepem sončnem vremenu brez pomislekov s sebe odvržete majice z dolgimi rokavi. Vreme je tisto, ki lahko potep po Islandiji spremeni iz čistega užitka v pravi pekel. A kot bi rekli domačini: če misliš, da vreme ne more biti slabše, počakaj še deset minut in videl boš, da si se motil.
Leto 874 je bilo prelomno za ta oddaljeni otok, ko je norveški Viking Ingólfur Arnarson prijadral do zahodne obale in ustanovil mesto Reykjavík. Beseda reykjavik pomeni zadimljen zaliv in ustreza podobi reykjaviškega zaliva – v okolici je veliko vodnih vrelcev, iz katerih se zaradi temperaturnih razlik kadi visoko v zrak. Arnarson pa še zdaleč ni bil prvi, ki bi odkril in naselil Islandijo. Pred njim so lepote otoka odkrili že irski menihi med letoma 600 in 700. Danes glavno mesto Reykjavík združuje več kot tretjino celotnega islandskega prebivalstva (112 000), z bližnjo okolico vred pa predstavlja kar dve tretjini. Za primerjavo: v okolici in centru drugega največjega mesta Akureyrija živi 15 000 prebivalcev, sicer pa po Islandiji prevladujejo ribiške vasice z nekaj sto prebivalci.
Ribe in ribji izdelki predstavljajo 67% izvoza, drugo mesto s 14% zaseda aluminij. Nič čudnega torej, da Islandija noče vstopiti v Evropsko unijo, ker bi njihove vode postale mednarodne in proste za ribolov drugih držav, na primer Norveške in Švedske. Protestantska država se lahko pohvali tudi z najstarejšim parlamentom AlÞingom, ki ga je leta 930 ustanovil Þorsteinn Ingólfsson.
Naj vas Islandija s svojim imenom ne prestraši, še zdaleč namreč ni tako mrzla, kot se sliši. Že res, da povprečna poletna temperatura ne presega 10°C, vendar lahko ob lepem sončnem vremenu brez pomislekov s sebe odvržete majice z dolgimi rokavi. Vreme je tisto, ki lahko potep po Islandiji spremeni iz čistega užitka v pravi pekel. A kot bi rekli domačini: če misliš, da vreme ne more biti slabše, počakaj še deset minut in videl boš, da si se motil.
Leto 874 je bilo prelomno za ta oddaljeni otok, ko je norveški Viking Ingólfur Arnarson prijadral do zahodne obale in ustanovil mesto Reykjavík. Beseda reykjavik pomeni zadimljen zaliv in ustreza podobi reykjaviškega zaliva – v okolici je veliko vodnih vrelcev, iz katerih se zaradi temperaturnih razlik kadi visoko v zrak. Arnarson pa še zdaleč ni bil prvi, ki bi odkril in naselil Islandijo. Pred njim so lepote otoka odkrili že irski menihi med letoma 600 in 700. Danes glavno mesto Reykjavík združuje več kot tretjino celotnega islandskega prebivalstva (112 000), z bližnjo okolico vred pa predstavlja kar dve tretjini. Za primerjavo: v okolici in centru drugega največjega mesta Akureyrija živi 15 000 prebivalcev, sicer pa po Islandiji prevladujejo ribiške vasice z nekaj sto prebivalci.
Ribe in ribji izdelki predstavljajo 67% izvoza, drugo mesto s 14% zaseda aluminij. Nič čudnega torej, da Islandija noče vstopiti v Evropsko unijo, ker bi njihove vode postale mednarodne in proste za ribolov drugih držav, na primer Norveške in Švedske. Protestantska država se lahko pohvali tudi z najstarejšim parlamentom AlÞingom, ki ga je leta 930 ustanovil Þorsteinn Ingólfsson.
Comments