Švedska, prvič

Izlet v švedsko prestolnico je prišel v moj ponovoletni plan popolnoma nepričakovano. S potovanjem v tople kraje v mislih sem se kar zmrazila ob misli, da bi šla na Švedsko pozimi. In to januarja, ko tudi pri nas ni ravno toplo. Dnevi so bili mrzli in vsak dan sem preverjala vremensko napoved za Stockholm. Bila sem zelo presenečena, saj sem ugotovila, da je na severu le kaki 2 stopinji hladneje kot pri nas. Globalno segrevanje dela svoje... S temperaturo okrog ničle tako sever Evrope tako zgolj po tradicionalnem mišljenju daje občutek polarnih zim. A beseda je dala besedo in s kolegico Branko sva se 2. januarja 2008 z letalom iz Trevisa odpravile proti Benetkam severa.

V Stockholm sva prispeli malce pred drugo uro ponoči. Prijazen šofer avtobusa, ki naju je pripeljal iz približno 100km oddaljenega letališča Skavsta, nama je pomagal in naju napotil v najin hostel. Še danes sem mu hvaležna. Pri nas najbrž ne bi doživeli, da bi šofer pritekel za tabo in ti v roke stisnil še zemljevid, ki ga je slučajno našel v kabini, ko sva že odhajali iz avtobusne postaje. Najin hostel se je nahajal le kaki dve ulici proč, zato sva ga takoj našli. Na recepciji nama je preprijazno dekle vprašalo, če slučajno nisva klavstrofobične.

Zakaj? Jah, hmmm,... v bistvu spita v majhni sobici brez oken. OK, to pa ja ni panike. Ko sva vstopile v sobo, sva ugotovile, da če še nisva bile klavstrofobične, sva to definitivno tam postale. Soba v izmeri 3 krat 2 metra je gostila namreč pet ljudi (uradno štiri, ampak se je neko francosko dekle šlepalo s svojim fantom), ventilator je bil glasen kot tisti iz avtomobila, gretje je delalo na polno. Nekako sva se očedili in šli spat. Zjutraj sva vstale že zgodaj, da ne bi ničesar zamudile. Hitro sva se oblekli, umili zobe, otovorili z raznimi brezplačnimi brošurami in se odpravile ven. Zunaj je rahlo naletaval sneg in občutek je bil fantastičen. Napotili sva se do glavne nakupovalne ulice, ki povezuje stari del mesta Gamla stan z novejšim predelom. Najbolj sva bili presenečeni, ko sva ugotovili, da se sami sprehajava po tej ulici in nasproti nama pride le malo ljudi.

Kmalu sva ugotovili, da se vse trgovine odprejo šele ob desetih. Veliki plakati v izložbah so napovedovali prvi dan razprodaj. In to kakšnih! Številke so se gibale od trideset do osemdeset procentov, znižano pa je bilo čisto vse, razen avtomobilov. Res so nori, tile Švedi. Počasi sva se odpravili do starega mesta Gamla stan in si šli ogledat kraljevo palačo, ki jo varuje častna straža. Menjave nisva hoteli čakati, saj se je pričela šele ob dvanajstih.

Po kratkem razmisleku sva se dogovorili, da se v stari del mesta vrneva naslednji dan. Komaj sva nekje našli menjalnico, da sem lahko zamenjala evre v švedske krone. Spominjajo me na angleške funte, saj večji ko je znesek, manjši kovanec je. Odšli sva do podzemne postaje, kjer sva kupili avtobusni karti do nekega predela Stockholma, kjer sva obiskali Vasa muzej in nekakšnen zaprt park švedske zgodovine Skansen. Vasa muzej hrani vikinško ladjo Vasa, ki je 10. avgusta 1628 potonila v stockholmskem zalivu na svoji prvi poti.

Iz vode so jo potegnili 333 let kasneje in jo razstavili v muzeju. Več kot 95% ladje, ki je razstavljena, je še originalne iz tistega časa. Morje je namreč odlično ohranilo les in ostal material. Na 65 metrov dolgi ladji je takrat umrlo 25 ljudi, ladja pa je najbrž potonila zato, ker jo je kapitan preveč obtežil. Več si preberite na spletni strani http://www.vasamuseet.se/. Po obisku muzeja sva si šle ogledat še Junibacken, nekakšen zabaviščni park z liki Astrid Lindgren.

Ogledu notranjosti sva se zaradi previsoke vstopnine odpovedali. Nato sva se odpravili v Skansen. Gre za ogromno površino, kjer najdemo rekonstrukcije švedskih objektov iz različnih časovnih obdobij. Na skrajnem severu parka je živalski vrt živali, ki živijo v nordijskih živali: severni jeleni, tjulenji, risi, medvedi, sove, lisice, volkovi,...

V tem parku sva preživeli kar nekaj časa, saj sva na koncu šle še v akvarij, kjer imajo veliko tropskih živalskih vrst. Dokaj netipično, vem. Kasneje sva ugotovili, da to ni bil tisti akvarij, ki sva ga hoteli videti, ko sva delali načrte, zato sva bili kar malo slabe volje. (foto: Branka, Tajda)

Nadaljevanje