Islandija, tretjič

Če ste željni novih naravnih znamenitosti, ne smete mimo Dettifossa, ki kraljuje v svojem narodnem parku vzhodno od Husavíka. Vsako sekundo se čez 44-metrski slap prelije petsto kubičnih metrov vode, kar ga po jakosti postavlja na prvo mesto v Evropi. Nasvet: nepremočljiva oblačila obvezna. Na poti proti jezeru Mývatn se turistični avtobus ustavi tudi pod vulkanom Krafla.



Okolica vulkana je urejena za turiste in obiskovalci se lahko sprehajajo po neskončnih poljih strjene lave, opazujejo razna jezera in manjše gejzirje.



Iz naselja Reykjahlíđ ob Mývatnu se lahko odpravimo do fjordov na vzhodni obale ali pa se mimo Gođafossa, slapa bogov, skozi puščavo spustimo nazaj na jug do Landmannalaugarja. Slednja je še druga makadamska pot, ki v poletnih mesecih združuje sever in jug, pozimi pa je zaradi snežnih razmer zaprta. Vožnja z avtobusom in nekaj postanki traja približno deset ur. Landmannalaugar je kamp, okrog katerega so urejene steze in pešpoti, po koncu sprehoda pa se lahko osvežite v reki, ki izvira iz vrelca.


Vsekakor pa na Islandiji ne smete izpustiti stvari, ki daje temu prekrasnemu otoku ime – snega in ledu. Del največjega ledenika Vatnajökull je spremenjen v narodni park, od Landmannalaugarja pa vas loči “le” pet ur vožnje proti vzhodu. Za turiste imajo organizirane različno dolge ture po enem izmed jezikov ledenika, privoščite pa si lahko tudi plezanje po ledu.



V bližini se nahaja Ledena laguna, ki je zaradi taljenja ledu nastala v zadnjih sedemdesetih letih, v globino pa sega dvesto metrov. Voda se izliva v kilometer oddaljeno Norveško morje, vožnja z ladjico mimo mogočnih ledenih skal pa pričara pravo arktično ozračje. Z malo sreče lahko vidite celo tjulenje, medtem ko za Islandijo mnogi zmotno mislijo, da tam najdemo pingvine in severne medvede.

Comments

Post a Comment

Popular posts from this blog

Zanzibar, prvič

Image
Naše potovanje na Zanzibar, pravo pravo potovanje po dveh “kovidnih” letih, se je pričelo v  Benetkah z letom v Dubaj. Bila sem kar malo nervozna, deloma zaradi dobre stare tremen pred  potovanjem, deloma zato, ker že nekaj časa nismo nikamor šli (bom sploh še znala? ) in deloma  zato, ker sem se bala, da v gori potrebnih dokumentov in potrdil, ki smo jih potrebovali za na pot, ne bi česa pozabila. Še zjutraj sva z Andražem namreč tiskala negativne PCR teste in  izpolnjevala vstopni health declaration za Tanzanijo. Otroci pri tašči, midva pa odpisala še zadnje mejle, pospravila hišo in napakirala stvari v avto. Imamo vse? Upam. Žigata je nekje na avtocesti zmanjkalo in ujel je dobro urico zdravilnega spanca. Ko smo se tako vozili mimo avtomobilov z ukrajinskimi registrskimi tablicami, me je kar malo stisnilo v prsih. Vsi so imeli avtomobile natrpane do zadnjega kotička, vse, kar so pač lahko vzeli s sabo. Imela sem celo malo slabe vesti, češ, v njihovi grozi mi gremo...
Read more

Lanzarote, prvič

Image
Ker smo imeli let šele popoldne, smo se zjutraj lahko v miru uredili in počasi odrinili na 4 ure dolgo pot do Bologne. Na cesti smo imeli kar srečo, tako da smo na letališče prispeli po planu. Malce od Benetk naprej smo se ustavili na počivališču in si privoščili kos pice za kosilo, potem pa smo se hitro odpravili naprej. Parkirali smo na bolj oddaljenem parkirišču, zato je bilo treba do terminala kakih 10 minut peš. Bilo je noro vroče, zato smo iskali vse možne sence na poti. Na letališču smo najprej oddali prtljago in se čudili neizmerni gneči, ki je vladala na terminalu. Še bolj pa sem bila presenečena nad velikostjo, saj sem iz Bologne letela prvič in si nisem predstavljala, da je tako velika. Na čakanju na security je bilo tako veliko ljudi, da so bile vrste dolge do zadnjih trgovin v avli. Še dobro, da smo lahko koristili “fast lane” za družine z otroci do 6 let, saj smo edino tako lahko ujeli letalo. Našli smo naše letalo, nato pa odšli še malo pomalicat pred letom. Let je traja...
Read more

Mauritius, prvič

Image
Na dan, ko smo se začeli odpravljati na Mauritius, je začelo močno snežiti in cela Slovenija se je ohromila. Živčno sem ves dan spremljala zamude letov z Brnika in že vnaprej vedela, da se nam obeta misija nemogoče, Na letališče smo prispeli dovolj zgodaj, tam zaradi rigidnega informacijskega sistema, ki so ga nedolgo nazaj nadgradili, pa smo v vrsti za oddajo prtljage čakali več kot eno uro. Let iz Istanbula je zamujal 40 minut in nekako je letališču uspelo, da je let za Istanbul zamudo še povečal, namesto pomanjšal. Iz Ljubljane smo odleteli z 2-urno zamudo, ker je pomenilo, da leta za Mauritius ne bomo ujeli, saj smo med leti imeli le 2 uri prestopa. Človek sicer upa na čudež, a ko se iz letala izkrcaš 30 minut po vzletu naslednjega letala, je bilo jasno, da nas čaka dolga noč. Najprej smo morali do transfer deska, tam smo čakali dve uri, da so nam našli ustrezno rešitev. Istanbul direktnih linij na Mauritius nima vsak dan, ker pa nismo hoteli čakati dva dni, so nas nato prebookira...
Read more