Islandija, četrtič

Na potepu po Islandiji nas na vsakem koraku spremljajo pravljice o majhnih škratih, trolčkih in podobnih pravljičnih bitjih. Tudi v turističnih vodičih se ob opisu kakšne naravne zanimivosti pojavi okvirček, v katerem piše, da so v okolici videli kakšnega škrata. Obstajajo vseh vrst: nekateri so človeku prijazni, drugi jih strašijo, so sramežljivi ali pogumni, lahko pa naletite tudi na take, ki jedo ljudi.


Najbolj zanimivo pri vse stvari je, da prav vsi Islandci verjamejo v ta nadnaravna bitja, čeprav jih je malo, ki jih (baje) tudi vidijo. Odločitev prepuščam vam, sama pa vem, da se bom na Islandijo prav gotovo še vrnila, pa čeprav bom tvegala, da me na poti ugrabijo kakšni škrati.

Comments

Post a Comment

Popular posts from this blog

Mauritius, prvič

Image
Na dan, ko smo se začeli odpravljati na Mauritius, je začelo močno snežiti in cela Slovenija se je ohromila. Živčno sem ves dan spremljala zamude letov z Brnika in že vnaprej vedela, da se nam obeta misija nemogoče, Na letališče smo prispeli dovolj zgodaj, tam zaradi rigidnega informacijskega sistema, ki so ga nedolgo nazaj nadgradili, pa smo v vrsti za oddajo prtljage čakali več kot eno uro. Let iz Istanbula je zamujal 40 minut in nekako je letališču uspelo, da je let za Istanbul zamudo še povečal, namesto pomanjšal. Iz Ljubljane smo odleteli z 2-urno zamudo, ker je pomenilo, da leta za Mauritius ne bomo ujeli, saj smo med leti imeli le 2 uri prestopa. Človek sicer upa na čudež, a ko se iz letala izkrcaš 30 minut po vzletu naslednjega letala, je bilo jasno, da nas čaka dolga noč. Najprej smo morali do transfer deska, tam smo čakali dve uri, da so nam našli ustrezno rešitev. Istanbul direktnih linij na Mauritius nima vsak dan, ker pa nismo hoteli čakati dva dni, so nas nato prebookira...
Read more

Zanzibar, prvič

Image
Naše potovanje na Zanzibar, pravo pravo potovanje po dveh “kovidnih” letih, se je pričelo v  Benetkah z letom v Dubaj. Bila sem kar malo nervozna, deloma zaradi dobre stare tremen pred  potovanjem, deloma zato, ker že nekaj časa nismo nikamor šli (bom sploh še znala? ) in deloma  zato, ker sem se bala, da v gori potrebnih dokumentov in potrdil, ki smo jih potrebovali za na pot, ne bi česa pozabila. Še zjutraj sva z Andražem namreč tiskala negativne PCR teste in  izpolnjevala vstopni health declaration za Tanzanijo. Otroci pri tašči, midva pa odpisala še zadnje mejle, pospravila hišo in napakirala stvari v avto. Imamo vse? Upam. Žigata je nekje na avtocesti zmanjkalo in ujel je dobro urico zdravilnega spanca. Ko smo se tako vozili mimo avtomobilov z ukrajinskimi registrskimi tablicami, me je kar malo stisnilo v prsih. Vsi so imeli avtomobile natrpane do zadnjega kotička, vse, kar so pač lahko vzeli s sabo. Imela sem celo malo slabe vesti, češ, v njihovi grozi mi gremo...
Read more

Lanzarote, prvič

Image
Ker smo imeli let šele popoldne, smo se zjutraj lahko v miru uredili in počasi odrinili na 4 ure dolgo pot do Bologne. Na cesti smo imeli kar srečo, tako da smo na letališče prispeli po planu. Malce od Benetk naprej smo se ustavili na počivališču in si privoščili kos pice za kosilo, potem pa smo se hitro odpravili naprej. Parkirali smo na bolj oddaljenem parkirišču, zato je bilo treba do terminala kakih 10 minut peš. Bilo je noro vroče, zato smo iskali vse možne sence na poti. Na letališču smo najprej oddali prtljago in se čudili neizmerni gneči, ki je vladala na terminalu. Še bolj pa sem bila presenečena nad velikostjo, saj sem iz Bologne letela prvič in si nisem predstavljala, da je tako velika. Na čakanju na security je bilo tako veliko ljudi, da so bile vrste dolge do zadnjih trgovin v avli. Še dobro, da smo lahko koristili “fast lane” za družine z otroci do 6 let, saj smo edino tako lahko ujeli letalo. Našli smo naše letalo, nato pa odšli še malo pomalicat pred letom. Let je traja...
Read more