Islandija, drugič
Turistična sezona na Islandiji traja le dobre tri mesece, od junija do septembra. Čez celo leto je živahno le v dveh največjih mestih. Turizem je zelo razvit, v še tako majhnem kraju lahko svoja vprašanja naslovite na turistične točke. Ker se je najlažje, hkrati pa tudi najceneje, po otoku prevažati z avtobusi, so uvedli različne avtobusne karte, s katerimi si lahko turisti ogledajo vse, od glavnega mesta, puščavske notranjosti in severnih fjordov, do ledenikov, klifov in peščenih plaž (kopanja v morju z 10°C ne priporočajo). Reykjavík je na prvi pogled zelo podoben ostalim evropskim velemestom. Ponuja ogromno aktivnosti, na primer ogled starega mestnega jedra s tipično arhitekturo, obiske različnih muzejev, safari na kite in njorke, izlete v Modro laguno... Lahko pa se preprosto podate na lov za suvenirji, tipičnimi volnenimi jopami in hrano. Pazite pa na cene, ki so na Islandiji vrtoglave. 1 ISK (islandska krona) je približno enaka 2,7 tolarja, v kavarni pa ne boste naleteli na kavo, ki bi stala manj kot 200 ISK. Takrat raje pozabite na žepni računalnik in se tolažite s tem, da bi v Sloveniji za kapučino plačali ravno toliko (sicer tolarjev, pa vseeno...).
Kakšnih sedemdeset kilometrov severovzhodno iz Reykjavika proti notranjosti otoka najdemo dve naravni znamenitosti, s katerimi se Islandci zelo radi pohvalijo. Najprej naletimo na slavni Geysir, gejzir, po katerem so ime dobili gejzirji po vsem svetu. Voda iz Geysirja je prvič začela vreti na dan v 14. stoletju in izbruh je bil po zbranih podatkih visok kar 80 metrov. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja je prenehal delovati, ker so se njegove jame zamašile s skalami in smetmi. Le nekaj metrov stran pa gejzir Strokkur upravičuje sloves svojega soseda. Voda iz globin privre 35 metrov visoko vsakih pet do deset minut.
Kakih šest kilometrov vožnje naprej po (edini) makadamski cesti pridemo do Gullfossa, 32 metrov globokega slapa, katerega voda nadaljuje svojo pot po izredno ozkem kanjonu.
Če pot nadaljujemo čez celino, nas bo do severne obale sredi kamnite puščave pozdravilo eno samo naselje Hveravellir s tremi hišicami, ki je nastalo ob manjših izbruhih vode. Okolico so uredili za turiste, ki se lahko tudi kopajo v manjšem bazenu z geotermalno vodo.
Makadamska cesta se po kakšnih stotih kilometrih priključi glavni obvoznici, ki poteka po robu celotnega otoka, imenovana tudi Cesta 1. Naslednja postojanka, vredna ogleda, je drugo največje mesto na Islandiji, Akureyri, ki leži v ustju velikega fjorda na severu otoka. Mestece je dovolj majhno, da si ga lahko ogledate peš, ob sončnem vremenu pa se niti ne zavedate, da ste le lučaj južneje od severnega tečajnika.
Lepe izlete s kolesom ali peš nudi jezero Mývatn, ki je od Akureyrija oddaljeno kakih petdeset kilometrov, skoraj vsi turisti pa se odločijo za daljšo pot skozi Husavík. Majhno ribiško mestece z 2500 prebivalci se lahko pohvali s safarijem na kite, muzejem kitov Whale Center in Falološkim muzejem. V slednjem hranijo faluse vseh sesalcev razen človeškega. Vendar so ta problem že rešili, saj naj bi jim ga po smrti zapustil eden izmed domačinov, ki je za to odločitev moral podpisati tudi pogodbo.
Naselje leži ob robu zaliva, ki ima podobo podkve. Islandci verjamejo, da je zaliv nastal, ko je bog konjev na svojem rednem obhodu po nebu po nesreči s svojim kopitom stopil na Zemljo.
Nadaljevanje
Kakšnih sedemdeset kilometrov severovzhodno iz Reykjavika proti notranjosti otoka najdemo dve naravni znamenitosti, s katerimi se Islandci zelo radi pohvalijo. Najprej naletimo na slavni Geysir, gejzir, po katerem so ime dobili gejzirji po vsem svetu. Voda iz Geysirja je prvič začela vreti na dan v 14. stoletju in izbruh je bil po zbranih podatkih visok kar 80 metrov. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja je prenehal delovati, ker so se njegove jame zamašile s skalami in smetmi. Le nekaj metrov stran pa gejzir Strokkur upravičuje sloves svojega soseda. Voda iz globin privre 35 metrov visoko vsakih pet do deset minut.
Kakih šest kilometrov vožnje naprej po (edini) makadamski cesti pridemo do Gullfossa, 32 metrov globokega slapa, katerega voda nadaljuje svojo pot po izredno ozkem kanjonu.
Če pot nadaljujemo čez celino, nas bo do severne obale sredi kamnite puščave pozdravilo eno samo naselje Hveravellir s tremi hišicami, ki je nastalo ob manjših izbruhih vode. Okolico so uredili za turiste, ki se lahko tudi kopajo v manjšem bazenu z geotermalno vodo.
Makadamska cesta se po kakšnih stotih kilometrih priključi glavni obvoznici, ki poteka po robu celotnega otoka, imenovana tudi Cesta 1. Naslednja postojanka, vredna ogleda, je drugo največje mesto na Islandiji, Akureyri, ki leži v ustju velikega fjorda na severu otoka. Mestece je dovolj majhno, da si ga lahko ogledate peš, ob sončnem vremenu pa se niti ne zavedate, da ste le lučaj južneje od severnega tečajnika.
Lepe izlete s kolesom ali peš nudi jezero Mývatn, ki je od Akureyrija oddaljeno kakih petdeset kilometrov, skoraj vsi turisti pa se odločijo za daljšo pot skozi Husavík. Majhno ribiško mestece z 2500 prebivalci se lahko pohvali s safarijem na kite, muzejem kitov Whale Center in Falološkim muzejem. V slednjem hranijo faluse vseh sesalcev razen človeškega. Vendar so ta problem že rešili, saj naj bi jim ga po smrti zapustil eden izmed domačinov, ki je za to odločitev moral podpisati tudi pogodbo.
Naselje leži ob robu zaliva, ki ima podobo podkve. Islandci verjamejo, da je zaliv nastal, ko je bog konjev na svojem rednem obhodu po nebu po nesreči s svojim kopitom stopil na Zemljo.
Nadaljevanje
Comments