To travel is to live.

Čutilo se je, da smo bližje morju in ko smo se odpravili po poti Ring of Kerry, ki sklene krog okrog polotoka Kerry, sem bila zelo vesela, ker smo dan preživeli v naravi se nismo potikali po starih grobnicah. Po kake pol ure vožnje smo se ustavili v prvi vasici Killorglin, ki je znana po dimljenih lososih. Ogledat smo si šli tudi muzej na prostem Kerry Bog Village, nekakšna rekonskrukcija irske vasice izpred sto let. Tam sem si privoščila tudi irsko kavo, vendar moram priznati, da me je zelo razočarala. Kava, viski in smetana pač ne gredo skupaj. Zelo nepitno, odsvetujem. Na poti smo se nekajkrat ustavili na “fotostop” točkah, obiskali pa smo tudi pastirja, ki nam je pokazal, zakaj je svetovni prvak v dresuri ovčarskih psov. Njegova psa sta pokazala, kako podijo ovce in jih pripeljejo iz višje ležečih krajev v dolino. Komaj čakala, da prispemo do vasice Waterville, da preizkusim, kako topel je Atlantski ocean. Pa sploh ni topel. Pravzaprav zelo zelo mrzel. To malo ...

Tretji dan nas je pot vodila proti jugu in sicer do stare monastične naselbine Glendlough. Od nekaterih zgradb so ostale le še ruševine, druge so tekom stoletij obnavljali. Pomembna so predvsem vrata (oziroma oboki) nekdanjega samostana, ki so se v celoti ohranila do današnjih dni in so edina te vrste na Irskem. Vožnjo smo nadaljevali proti Kilkennyju, kjer smo se na hitro sprehodili skozi mestece in odšli dalje. Ustavili smo se pri ruševinah Rock of Cashel, ki stojijo na edinem hribčku daleč naokoli. Legenda pravi, da je hudič iz sosednjih hribov odgriznil kos hriba in letel čez Cashelsko dolino. Tam je videl sv.Patrika, ki je ravno krstil enega izmed poglavarjev. Hudič se je tako prestrašil, da mu je kos hriba padel iz ust in pristal v dolini. Na tem delu so kasneje zgradili ogromen kompleks, ki je vseboval katedralo, škofovsko rezidenco, kapelo in več hišk, med njimi tudi domovanje pevcev korala. Zanimiva je skulptura križa pred vhodom v katedralo, še bolj pa zgodba, ki se...

Dolgo pričakovani odhod na sicer zelo neeksotično Irsko se je na začetku zdel zelo daleč, vendar so dnevi hitro minevali in kaj hitro je prišel 18. julij. Polna napetosti in pričakovanj sem morala najprej skoraj cel dan postopati po letališčih. Najprej v Trevisu, nato še v Londonu. Bližnjica, ni kaj. Končno smo prispeli na dublinško letališče, dobila sem svojo prtljago in zapustila termina. Zdaj se lahko začne! Pred letališko stavbo nas je že čakal avtobus, ki nas je iz okolice Dublina popeljal po edini avtocesti na Irskem, ki povezuje sever z jugom (Dublin z Belfastom). Po slabi uri vožnje smo se ustavili pred še danes delujočem pokopališču, na katerem stojijo po vsem svetu slavni irski visoki križi ter eden izmed redkih ohranjenih okroglih stolpov. Krožnica v sečišču obeh prečk visokega križa, na katerem so vklesani prizori iz Svetega pisma ali življenja svetnikov, je simbolizirala edino pravo sonce – Kristusa, ki je počasi prodiralo v življenje keltskega ljudstva. Keltski križi so...