Filipini, četrtič
Naslednji dan sva se namreč vračala v Manilo, na letališče naju je zapeljal kar prijazni gazda bungalovčkov, kjer sva prenočevala (in prvič na najini poti izkusila topel tuš!). Družbo nam je delal tudi njegov sin, izjemno prijazen in ustrežljiv fant, ki študira energetiko in se po končanem študiju namerava zaposliti na Bližnjem Vzhodu, ker naj bi bile tam dobre plače. Ko sva po uri dolgem letu prispela v Manilo, naju je ta pričakala v vsem svojem sijaju. N O R O. Povsod vsaj 50-nadstropne stolpnice, milijon avtomobilov, ki so vsi namenjeni prav tja, kamor si namenjen ti, le lučaj stran pa ulice polne bede, ki opominjajo na to, da se v glavnem mestu Filipinov še zdaleč ne cedita med in mleko. Še dobro, da sva pred prihodom malce prebirala forume in zavrnila taksi, ki ti ga ponujajo takoj ob odhodu z letališča. 450 pesotov do Makatija je absolutno preveč. Le čez cesto se je vila garda rumenih taksijev na taksimeter, ki je čakala na prišleke - tako sva do hotelčka v predelu Ma...