To travel is to live.

Naslednje jutro sva pri zajtrku opazovala domačine, ki so iz morja vlekli ogromne zvitke, polne vode. Gospodinja nama je povedala, da tako namakajo stene iz bambusovih mrež za gradnjo hišk, da jim podaljšajo življenjsko dobo in jih varujejo pred insekti. Odpravila sva se do El Nida, od koder smo izpluli na island hopping. Nabrala se nas je lepa skupinica, tokrat vsi Zahodnjaki. Banhka je bila tokrat precej večja in bolj moderna, zato sem ekipi že takoj nekoliko    bolj zaupala. Da se ne bi vse turistične agencije, ki organizirajo izlete po Baicut arhipelagu, srečevale na istih krajih, smo tokrat ubrali obrnjen vrstni red. Najprej smo se po cca 30 minutah vožnje ustavili na Mantiloc Shrine. Povzpeli smo se na razgledno točko, se potepali po pomoli in uživali na mali žepni plažici. Zapuščeni hotelski kompleks in kapelica dajeta skritemu kotičku prav poseben pridih. Imeli smo srečo, da je bilo morje relativno mirno, saj smo le tako lahko obiskali Secret Beach...

Celo naslednjo noč je tako močno pihalo, da sem že pomislila, da naju bo odneslo s hiško vred. Najin potapljaški izlet na potopljeno japonsko floto se je izjalovil, prav tako pa tudi izlet po okoliških plažah, saj je obalna straža prepovedala plovbo dlje od otoka Coron zaradi izjemnega vetra. V pristanišču so prav tako ostale vse ladje, namenjene v El Nido. Načeloma bi človek za tak letni čas pričakoval mirno morje, sonce in modro nebo. Zaradi dveh nedavnih tajfunov v regiji pa se je vreme močno spremenilo. Lastnik prenočišč, kjer sva prebivala, nama je povedal, da je res čudno, da tako piha in da nihče ne zna napovedati vremena za več kot nekaj ur vnaprej. Preostalo nama ni nič drugega, kot da si izposodiva skuter in raziščeva Butsuango. In sva šla.  Suzukijev skuter z imenom Hope je bil najin kompanjon in naju je najprej zapeljal do območja Hot springs. Med vožnjo sem razmišljala, kako nenavadno je, da lahko ob tako lepem vremenu tako močno piha. Malo sva se namakala v t...