To travel is to live.

Ker smo v Aberdeen prispeli dokaj zgodaj, sva se z Branko odločili, da greva na sprehod. V avli sva srečali še nekaj članov naše druščine, ki so se ravno odpravljali v center mesta z avtobusom. Takoj sva se jim pridružile in začela se je dogodivščina, ki se je bom še dolgo spominjala. Najprej že to, da smo avtobus čakali na desni strani ceste, čeprav smo bili na Britanskem otočju (beri: vozi se po levi). Potem smo napadli mimoidočega, naj nam pomaga pri iskanju avtobusa, pa je dejal, da ga bomo prej ujeli, če odidemo 100 metrov naprej na glavno cesto (zveni dokaj logično, ne?). In smo ga. Prijaznega voznika smo prosili, naj nam ustavi v centru, kjerkoli pač to že bo. Ko smo prispeli, smo se sprehodili po glavni ulici, večerjali v PizzaHut-u in se slikali pred aberdeensko galerijo. V bistvu smo si ogledali vse stvari, katere smo šli gledat naslednji dan, le da s počasnejšim in bolj umirjenim tempom. Iskali smo tako pristno škotsko gostilno, kjer bi v miru posedeli ob pijači in se pogova...

Po ogledu ruševin Urquhart Castle smo se odpravili naprej ob jezeru do turističnega središča Loch Ness Centre, kjer smo si ogledali multimedijsko predstavitev o jezeru in njegovih prebivalcih. Sprehodili smo se skozi sobe, ki so si vrstile ena za drugo. Začeli smo v prvi sobi, kjer je podrobneje opisan nastanek jezera in njegova sestava. Nato smo odšli naprej in spoznali nekaj več stvari o živalih, ki živijo tam. Skratka – vsaka soba je imela svojo tematiko. Kar je bilo še najbolj pomembno, je bila resnica o Nessie in vseh njenih videnjih. Legenda o jezerski pošasti sega že v prva stoletja po Kristusu, vsako leto pa beležijo več kot sto videnj skrivnostne Nessie. Ena izmed sob omenjenega centra je v celoti posvečena fotografijam in video posnetkom, na katerih naj bi bila legendarna pošast. In prav vse dokaze so znanstveniki ovrgli. Celo najbolj znano fotografijo izmed vseh! Na slikah naj bi bili zgolj igre senc in valov, tjulenji, ki priplavajo iz Severnega morja (s čimer je Loch N...

Tretji dan je bil v celoti namenjen izletu na otok Skye, ki leži ob zahodni obali Škotske. Zjutraj smo se odpravili mimo Fort Williama v gričasto pokrajino obmorske obale. Ves čas nas je spremljalo spremenljivo vreme, ki je zdaj poskrbelo za dežne kaplje, zdaj za sončne žarke. Naša prva postojanka je bil grad No.2 Eilean Donan Castle, mogoče najbolj znan grad na Škotskem, ki je znan postal šele po vlogi v filmu Highlander. Grad je v bistvu zgrajen na otočku zelo blizu obale, do gradu pa vodi dolg most. Ob oseki skoraj ne moremo govoriti več o otočku, saj voda tako usahne, da se da do gradu skoraj sprehoditi po kopnem. Vreme nam ob ogledu ni bilo ravno naklonjeno, ravno se je pripravljal tisti dež, ki v bistvu sploh ni dež in bolj rosi iz megle. Pa čeprav se človeku niti ne zdi, da kaj pada iz neba, je v dveh minutah moker kot miš. Škotsko vreme pač. Pot nas je nato vodila čez visok in strm most na otok Skye. Oblika mostu je podobna narobe obrnjeni črki U in je tako strma zato,...