Švedska, drugič
Naslednji dan naju je čakal poseben dan, saj sva se šli peljat z ladjico, ki je nudila panoramsko vožnjo mimo Stockholma do prvih otokov archipelaga, otočja, ki se razteza 90 kilometrov vzdolž švedske obale. Po zadnjih meritvah naj bi otočje obsegalo nekaj več kot dvajset tisoč večjih in manjših otočkov. Želja vsakega Šveda pa naj bi bila, da bi imel majhno hišico na enem izmed njih. Po svoje jih razumem, oditi iz mestnega vrveža v zavetje tišine, ki jo ponuja prekrasna švedska narava. Na palubi so bile postavljene klopi, na klopeh pa živalske kože in odeje, v katere smo se lahko zavili. Na ladjici je bilo grozno mraz, hlad iznad morja je drl v kosti. Z Branko sva se nato soglasno odločili, da sva se proti koncu kar grele na toplem v podpalubju. Imeli sva izredno srečo, da sva si za izlet z ladjico izbrali prav ta dan. Bil je namreč edini dan, ko sva uživali sončne žarke. Ko sva stopili nazaj na trdna tla, naju je pot peljala v stari del mesta Gamla stan. Gre za...