To travel is to live.

Naše prenočišče je bilo locirano v Burrenu, enem izmed petih irskih nacionalnih parkov. Preden smo prišli do našega hostla, smo si ogledali še prazgodovinsko najdbo Poulnabrone Dolmen, ostanke grobnice iz neolitsko-bronaste dobe izpred 7000 let. Posebnost grobnice je 1,5 tone težak pokrov. Poraja se namreč vprašanje, kako so ga ljudje takrat dvignili in ga postavili na druge skale. Naslednje jutro nas je čakal ogled, zaradi katerega se nas je največ sploh odpravilo na Irsko. Šli smo si ogledat Moherske klife. 200 metrov visoke pečine se spuščajo strmo proti morju in se raztezajo v dolžini osmih kilometrov. Najvišji klif meri 224 metrov in pogled z njega v globino je prav zastrašujoč. Na vsakem koncu klifov najdemo dva razgledna stolpa, ki pa nista odprta za turiste. Z razglednih točk se ob lepem vremenu vidi prav vseh 8 kilometrov pečin, ki se bahajo v vsej svoji lepoti. Jate galebov se zbirajo na dnu in njihovo zamolklo oglašanje da občutek, da...

Zvečer smo imeli še dosti prostega časa, da smo se sprehajali po Killarneyu in opravljali nakupe. Tiste tipične, turistične. Najbolj zanimiva znamka na Irskem je seveda Guiness in vse se vrti le okrog tega temnega piva. V trgovinicah s spominki lahko najdemo kozarce, jedilni pribor, brisače, majice, nogavice, predpasnike, spodnje perilo, denarnice, torbice, copate, ... z znamenitim logotipom. In ker smo bili na Irskem, smo morali obiskati tudi pravi irski pub. V Killarneyu sva s cimrom Ivanom obiskala enega izmed njih in užila malce pravega irskega vzdušja. Naslednji dan smo se odpravili proti severu in na poti do Limericka smo obiskali še malo vasico Adare, ki je posebna po hišicah s slamnato streho. Da je to ena izmed največjih turističnih atrakcij, sem težko verjela. Nekaj starih hišic, s katerih je mnogim že odpadal omet, s strehami, polnih gnile slame, name niso napravile vtisa. Prav tako ne stara katedrala, zgrajena iz črnega kamna. Če pomislim, so pravzaprav vse c...